Domov › Standardi › GDPR

GDPR

GDPR je Splošna uredba o varstvu podatkov (Uredba (EU) 2016/679). Ureja, kako podjetja zbirajo, uporabljajo, hranijo in delijo osebne podatke, ter posameznikom daje pravice do dostopa, popravka in izbrisa. V Sloveniji jo dopolnjuje Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2), ki se uporablja od 26. 1. 2023. Nadzorni organ je Informacijski pooblaščenec.

Kaj je GDPR in kaj ureja ZVOP-2

GDPR ureja, kako podjetja zbirajo, uporabljajo, hranijo in delijo osebne podatke posameznikov. Podjetje mora za vsako obdelavo imeti pravno podlago, podatke varovati, kršitve varnosti prijaviti in skladnost znati dokazati. Uredba se neposredno uporablja v vseh državah članicah in velja za upravljavce in obdelovalce v javnem in zasebnem sektorju.

ZVOP-2 je bil sprejet 15. 12. 2022, v Uradnem listu RS objavljen 27. 12. 2022 in se uporablja od 26. 1. 2023; nadomestil je prejšnji ZVOP-1. Uredbe ne podvaja, ampak jo dopolnjuje s posebnimi pravili, na primer za videonadzor, biometrijo in evidence vstopov in izstopov, ter določa globe za odgovorne osebe. Zakon velja tudi za subjekte zunaj Evropske unije, ki v Sloveniji ponujajo storitve ali spremljajo dejavnosti posameznikov.

Uvedba varstva osebnih podatkov

Vpeljava skladnosti z varstvom osebnih podatkov pomeni, da podjetje pozna svoje obdelave, ima zanje pravno podlago, ustrezno varuje podatke in ima postopke za primer zahteve posameznika ali kršitve. Skladnost ni enkraten projekt: obdelave se spreminjajo, zato mora podjetje pravila redno preverjati.

Za koga velja GDPR in kdaj je potrebna pooblaščena oseba

Uredba velja za vse upravljavce, tudi majhne. Izjema za podjetja z manj kot 250 zaposlenimi zadeva samo evidenco dejavnosti obdelave (30. člen): ta se ne uporablja, razen če je izpolnjen eden od treh pogojev: obdelava verjetno pomeni tveganje za pravice in svoboščine posameznikov, obdelava ni občasna ali obdelava vključuje posebne vrste osebnih podatkov ali podatke o kazenskih obsodbah.

Pooblaščena oseba za varstvo podatkov (DPO) je obvezna v treh primerih (37. člen uredbe): za javne organe, kadar temeljne dejavnosti zajemajo redno in sistematično obsežno spremljanje posameznikov ali kadar zajemajo obsežno obdelavo posebnih vrst podatkov ali podatkov o kazenskih obsodbah. Po ZVOP-2 (45. člen) jo določijo tudi vsi v javnem sektorju in tisti, ki obdelujejo podatke iz 1. do 4. točke prvega odstavka 23. člena zakona; drugi jo lahko določijo prostovoljno. Kontaktne podatke pooblaščene osebe je treba v osmih dneh javno objaviti in sporočiti Informacijskemu pooblaščencu.

Kaj morajo podjetja storiti

Na visoki ravni od podjetja pričakujejo predpisi naslednje naloge:

  • za vsako obdelavo določiti pravno podlago po 6. členu uredbe (privolitev, pogodba, zakonska obveznost, življenjski interesi, javni interes ali zakoniti interesi upravljavca); privolitev je le ena od šestih,
  • spoštovati pravice posameznikov po členih 12 do 22; kršitev pravic se kaznuje po višji lestvici glob,
  • voditi evidenco dejavnosti obdelave, kadar je obvezna,
  • zagotoviti tehnične in organizacijske ukrepe ter vgrajeno varstvo podatkov,
  • prijaviti kršitev varstva osebnih podatkov nadzornemu organu brez nepotrebnega odlašanja, po možnosti najpozneje v 72 urah po seznanitvi, razen če ni verjetno, da bi bile ogrožene pravice in svoboščine posameznikov (33. člen),
  • opraviti oceno učinka na varstvo podatkov in urediti pogodbe z obdelovalci, kadar to velja,
  • imenovati pooblaščeno osebo, kadar je obvezna.

Prijava kršitve: rok teče od seznanitve

Rok 72 ur ne teče od konca preiskave, ampak od seznanitve s kršitvijo. Podatke o kršitvi je treba poslati v roku, rezultate notranje preiskave pa je mogoče dopolniti pozneje; ob zamudi je treba navesti razlog. Kršitev ni le kraja podatkov: zajema tudi nenamerno uničenje, izgubo, spremembo, nepooblaščeno razkritje ali dostop.

Videonadzor, biometrija in evidence vstopov

ZVOP-2 posebej ureja videonadzor, biometrijo in evidence vstopov in izstopov. ZVOP-2 biometrijo strogo omejuje: v javnem sektorju jo dovoljuje le zakon, v zasebnem pa je dovoljena samo, kadar je nujno potrebna za opravljanje dejavnosti, varnost ljudi ali premoženja ali varovanje tajnih podatkov in poslovnih skrivnosti, in to po pisnem obveščanju zaposlenih ter po predhodni odločitvi Informacijskega pooblaščenca. Na javnih površinah je prepovedana samodejna prepoznava registrskih tablic in biometrije, v hotelskih sobah pa je videonadzor prepovedan. Videonadzor v dvigalih, sanitarijah, garderobah in podobnih prostorih ter hramba posnetkov več kot eno leto sta po zakonu težja kršitev. Preden namestite videonadzor, preberite 76. do 80. člen (videonadzor), 81. do 83. člen (biometrija) in 85. člen (evidenca vstopov in izstopov).

Kazni in odgovornost

Po uredbi so globe do 10 milijonov evrov ali do 2 % skupnega svetovnega letnega prometa (višji znesek) za kršitve obveznosti upravljavca in obdelovalca, do 20 milijonov evrov ali 4 % pa za kršitve načel, pravic posameznikov, prenosov v tretje države in neupoštevanje odredb nadzornega organa (83. člen).

ZVOP-2 dodatno določa globe za odgovorne osebe: od 100 do 5.000 evrov za kršitev obveznosti upravljavca in obdelovalca ter od 200 do 8.000 evrov za kršitev načel, pravic posameznikov ali odredb Informacijskega pooblaščenca (96. in 97. člen). Za sledljivost obdelave je globa za pravno osebo od 4.000 do 12.000 evrov, za srednjo ali veliko družbo od 8.000 do 36.000 evrov (98. člen).

Obdelava osebnih podatkov je zato tudi poslovno vprašanje: skladnost zmanjšuje tveganje nezakonite obdelave in tveganje za nastanek kršitve, prav tako pa krepi zaupanje kupcev in poslovnih partnerjev, kadar jo znate pokazati. Zneskov prihrankov ne obljubljamo.

Kako vam lahko pomagamo?

Vašemu podjetju lahko pomagamo pri pripravi in zagotavljanju skladnosti z zahtevami Splošne uredbe o varstvu podatkov. Prilagoditve izvedemo vedno glede na kontekst podjetja: le tiste, ki jih zahteva zakonodaja in so glede na stanje podjetja potrebne.

  • svetovalni sestanki in videokonferenčni posveti o uvedbi GDPR,
  • ocena razkoraka med trenutnim stanjem v podjetju in zahtevami GDPR,
  • popis obdelav in izdelava evidence dejavnosti obdelave,
  • uvajanje sprememb, priprava potrebne dokumentacije in pomoč pri vpeljavi pravil,
  • priprava ocene učinka na varstvo podatkov (DPIA),
  • postopki za odziv na zahteve posameznikov, prijavo kršitve v 72 urah in urejanje obdelovalcev,
  • svetovanje pri težavah s strankami in pri postopkih pred Informacijskim pooblaščencem,
  • izobraževanje zaposlenih v podjetju ali na daljavo prek spletnega seminarja,
  • storitev pooblaščene osebe (DPO) kot zunanje funkcije v podjetju.

Meje naše pomoči

Ne moremo zagotoviti, da Informacijski pooblaščenec ne bo uvedel nadzora ali izrekel globe. Pravno mnenje o spornih vprašanjih in zastopanje pred pooblaščencem ali sodiščem sta naloga odvetnika. Poslovne odločitve ostajajo pri upravljavcu, ki za obdelavo odgovarja. Standard ISO 27001 je lahko okvir za varnostne ukrepe, vendar sam ne dokazuje skladnosti z GDPR; več o njem na strani ISO 27001.

Predlog sprememb na ravni EU

Evropska komisija je 19. 11. 2025 objavila paket Digital Omnibus s predlogom sprememb uredbe. To je predlog v zakonodajnem postopku, ne veljavno pravo.

Pogosta vprašanja

Kolikšne so kazni po GDPR?

Do 10 milijonov evrov ali 2 % skupnega svetovnega letnega prometa za kršitve obveznosti upravljavca in obdelovalca; do 20 milijonov evrov ali 4 % za kršitve načel, pravic posameznikov, prenosov v tretje države in neupoštevanje odredb nadzornega organa. Velja višji znesek.

Ali moram prijaviti kršitev in kdaj?

Da, razen če ni verjetno, da bi kršitev ogrozila pravice in svoboščine posameznikov. Prijava naj bo brez nepotrebnega odlašanja, po možnosti v 72 urah po seznanitvi.

Ali potrebujem pooblaščeno osebo za varstvo podatkov?

Obvezna je za javni sektor ter kadar temeljne dejavnosti zajemajo redno sistematično obsežno spremljanje ali obsežno obdelavo posebnih vrst podatkov. Po ZVOP-2 jo določijo tudi tisti, ki obdelujejo podatke iz 1. do 4. točke prvega odstavka 23. člena.

Ali mora malo podjetje voditi evidenco dejavnosti obdelave?

Izjema velja za podjetja z manj kot 250 zaposlenimi, vendar ne, če je izpolnjen kateri od pogojev: obdelava verjetno pomeni tveganje za pravice posameznikov, ni občasna ali vključuje posebne vrste podatkov ali podatke o kazenskih obsodbah.

Kdo je nadzorni organ v Sloveniji?

Informacijski pooblaščenec.

Kaj se je spremenilo z ZVOP-2?

Zakon se uporablja od 26. 1. 2023 in je nadomestil ZVOP-1. Posebej ureja videonadzor, biometrijo in evidence vstopov in izstopov.

Kako dolgo se sme hraniti posnetke videonadzora?

Hramba posnetkov več kot eno leto je težja kršitev (101. člen); na javnih površinah je hramba omejena na šest mesecev (105. člen). Za evidenco vstopov in izstopov je zgornja meja dve leti od konca koledarskega leta.

Kaj pravijo stranke

Certifikat FSC® omogoča podjetjem, da dokažejo svojo okoljsko zavest in se odzivajo na interes strank glede skrbi za okolje. Pripomore k večji prepoznavnosti in omogoča nove tržne priložnosti z diferenciacijo izdelkov. Pri pripravi in implementaciji certifikata so nam pomagali svetovalci podjetja Eudace d.o.o. Zaradi njihovih izkušenj in strokovnosti smo v zelo kratkem času pripravili vso potrebno dokumentacijo, prilagodili procese in uspešno implementirali standard FSC. Veselimo pa se sodelovanja z njimi tudi v prihodnje.
– Alenka Krafogel, direktorica projektov, Veleprodaja Mercator, Agrooprema in Tranzit
1 od 12

Sorodni standardi

Povprašajte za GDPR

Zaupajte nam, kaj potrebujete, in navedite dejavnost podjetja. Odgovorili vam bomo.

* Obvezno polje. Zaščita pred neželeno pošto teče v ozadju – računskih vprašanj ni.

Pošlji povpraševanje